Daljši odlomki iz knjige
Odlomek iz poglavja NAVLAKA PRETEKLOSTI
Ljudje pogosto ne vzamejo dovolj resno svoje nakopičene prtljage iz najrosnejših let, čeprav so jo komaj natovorili na vlak življenja. Ne zavedajo se, da jim težka bremena otežujejo mirno potovanje, dokler resno ne zbolijo. Pogosto še takrat ne vedo, da v svojem trenutnem obnašanju zrcalijo vedenjske vzorce, stališča, predsodke, prepričanja in pričakovanja, kakršna so imeli njihovi starši. V mislih imam prav tisto prtljago njihovih staršev, ki jih je kot otroke najbolj obremenjevala,« komentira Jasnino pripoved Teo, »in njihovi starši so prtljago podedovali od svojih staršev, zato niso krivi, da jo imajo. Pa vendar. Vsak naslednji rod nekaj stare prtljage odvrže in si naloži nekaj nove.
Odlomki iz poglavja IZ NAVEZANOSTI V NENAVEZANOST
»S tem, ko navezujete otroke nase, delate škodo sebi in njim. Zavedajte se, da niso vaša lastnina. Otroci so izbrali vas in ne vi njih. Čeprav ste jih rodili in si morda domišljate, da jih imate zato, da bodo skrbeli za vas na stara leta, nimate te pravice. Otroci so svobodna bitja in nimate jih pravice zadrževati. Ali razumete? Bolj ko jih boste navezovali nase, bolj bodo bežali od vas. Pustite jim, da svobodno grejo, in videli boste: vrnili se bodo nazaj.« (Tomo)
»Zveza dveh v skupnem življenju združi njuni duši v eno. Taka združitev mora biti premišljena, sicer je vsaka od njiju lahko ranjena, čeprav morda šele čez dvajset let. Razpad takšne zveze poškoduje vse družinske člane, predvsem pa mlade otroške duše.« (Tomo)
»Tista ženska je moja hčerka, moj biser. /… / Rada bi jo ogradila od vsega slabega in hudega. Hkrati se zavedam, da prav iz svojih težav človek zraste in dozori.« (Nelka)
»Ne pozabi, da so ti vrata dóma vedno odprta, a hkrati se zavedaj, da z odhodom skoznje nase prevzemaš vso odgovornost za svoje življenje.« (Nelka)
»S privoljenjem, da hčerka odide od doma, se je moja prijateljica zelo spremenila. Ko se je odločila za nevezanost na Piko, se je osvobodila in se za korak približala spoznanju o brezpogojni ljubezni. In ta korak je bil zelo velik.«
»Zgodilo se je čudežno protislovje. Ko sem ji takrat dovolila oditi, sem jo pravzaprav dobila nazaj.« (Nelka)
Ljudje pogosto ne vzamejo dovolj resno svoje nakopičene prtljage iz najrosnejših let, čeprav so jo komaj natovorili na vlak življenja. Ne zavedajo se, da jim težka bremena otežujejo mirno potovanje, dokler resno ne zbolijo. Pogosto še takrat ne vedo, da v svojem trenutnem obnašanju zrcalijo vedenjske vzorce, stališča, predsodke, prepričanja in pričakovanja, kakršna so imeli njihovi starši. V mislih imam prav tisto prtljago njihovih staršev, ki jih je kot otroke najbolj obremenjevala,« komentira Jasnino pripoved Teo, »in njihovi starši so prtljago podedovali od svojih staršev, zato niso krivi, da jo imajo. Pa vendar. Vsak naslednji rod nekaj stare prtljage odvrže in si naloži nekaj nove.
Odlomki iz poglavja IZ NAVEZANOSTI V NENAVEZANOST
»S tem, ko navezujete otroke nase, delate škodo sebi in njim. Zavedajte se, da niso vaša lastnina. Otroci so izbrali vas in ne vi njih. Čeprav ste jih rodili in si morda domišljate, da jih imate zato, da bodo skrbeli za vas na stara leta, nimate te pravice. Otroci so svobodna bitja in nimate jih pravice zadrževati. Ali razumete? Bolj ko jih boste navezovali nase, bolj bodo bežali od vas. Pustite jim, da svobodno grejo, in videli boste: vrnili se bodo nazaj.« (Tomo)
»Zveza dveh v skupnem življenju združi njuni duši v eno. Taka združitev mora biti premišljena, sicer je vsaka od njiju lahko ranjena, čeprav morda šele čez dvajset let. Razpad takšne zveze poškoduje vse družinske člane, predvsem pa mlade otroške duše.« (Tomo)
»Tista ženska je moja hčerka, moj biser. /… / Rada bi jo ogradila od vsega slabega in hudega. Hkrati se zavedam, da prav iz svojih težav človek zraste in dozori.« (Nelka)
»Ne pozabi, da so ti vrata dóma vedno odprta, a hkrati se zavedaj, da z odhodom skoznje nase prevzemaš vso odgovornost za svoje življenje.« (Nelka)
»S privoljenjem, da hčerka odide od doma, se je moja prijateljica zelo spremenila. Ko se je odločila za nevezanost na Piko, se je osvobodila in se za korak približala spoznanju o brezpogojni ljubezni. In ta korak je bil zelo velik.«
»Zgodilo se je čudežno protislovje. Ko sem ji takrat dovolila oditi, sem jo pravzaprav dobila nazaj.« (Nelka)
